Zlatih petdeset let zakoncev Ploj iz Zg. Senarske

Kako hitro teče čas, sta nam povedala zakonca Elizabeta in Vinko Ploj iz Zg. Senarske pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, ki sta v soboto, 11. oktobra 2014, kjer je potekal najprej civilni, nato cerkveni obred, stopala skozi špalir, ki so ga ustvarili njuni gostje, sorodniki in prijatelji.

Civilni obred je ob sodelovanju Barbare Cvetko, ki je predstavila njuni življenjski zgodbi, opravil župan občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Darko Fras. Kot je dejal, je to 10 poroka, ki jo obhajajo odkar je postala Sv. Trojica samostojna občina. Ob tem jima je čestital za njun življenjski zakonski jubilej, izročil priložnostno darilo, gravirani vinski čaši in trojiško penino ter zlatoporočno listino. Po obredu je z njima nazdravil z trojiško penino.
Sledil je cerkveni obred, ki ga je ob darovani zahvalni maši opravil župnik pater Bernard Goličnik, ki zakoncema namenil veliko lepih besed. Nagovor pa je začel z besedami: »Z velikim veseljem smo se zbrali , da se zahvalimo Bogu za vajinih skupnih zakonskih let«. Dalje je še dejal, da je cerkvena poroka za kristjana posebna zaveza, da zakonca obvezuje skupno življenje dokler ju smrt ne loči. Zakoncema je ob čestitki zaželel še veliko zdravih let in mirnega skupnega zakonskega življenja.
Zakonca sta se prvič poročila 10. oktobra 1964. leta v cerkvi Sv. Trojice, kjer je cerkveni obred opravil takratni župnik pater Salezij Glavnik. Tedaj so poročna slavja s svati potekala na domovih neveste ali ženina. Njuno slavje se je odvijalo na Vinkovem domu v Zgornji Senarski. Ob zakonca izhajata iz maloposestniških družin, v katerih se je rodilo veliko otrok. Elizabeta, rojena Kurbos, se je rodila 1941. leta v Benediškem Vrhu, odkoder je obiskovala OŠ v Benediktu. V družini, kjer se je rodilo 12 otrok, ki pa so že, razen nje, vsi pokojni. Ker so imeli le 2,5 ha zemlje, za vse ni bilo dovolj hrane, so morali otroci oditi služit h kmetom, ki niso imeli otrok. To je zadelo tudi Elizabeto, ki je po končani OŠ bila zaposlena kot varuška otrok, nato pa pri Sv. Trojici v KZ, kjer je delal v Drevesnici. Vinko, je rojen 1934. leta z Gornji Senarski, odkoder je obiskoval OŠ pri Sv. Trojici, tedaj so rekli Gradišču. Rodil se je v družini 6 otrok. Po končani obrtni šoli, ki jo je obiskoval na Ptuju, se je zaposlil v KZ Sv. Trojica, nato pa se je zaposlil na Železnici v Mariboru in v Centrovodu v Lenartu, kjer je dočakal upokojitev. Po poroki sta zakonca nekaj časa živela pri Sv. Trojici, nato pa si tik ob Vinkovi domačiji kupila hišo in manjšo posest, kjer sta zaživela pravo družinsko življenje. V družini se jima je rodilo šest hčera, ki so ju obdarile z 6 vnuki, 8 vnukinjami, pravnukinjo Zojo in pravnukom Nacetom. Vesela sta, da si je hčerka Sabina z možem Damjanom doma ustvarila dom in jim je tako v veliko pomoč, ko jo potrebujeta. Oba zakonca sta bila družbeno aktivna. Vinko je bil dolga leta aktiven član PGD Sv. Trojica, pri Rdečem križu in sedaj v DU Sv. Trojica. Dejaven je bil tudi kot član župnijskega pastoralnega sveta. Elizabeta pa je z dušo in srcem članica Društva kmečkih žena Sv. Trojica, kjer je članica vse od začetka, to je 31 let. Ko je potreba, zlasti ob večjih praznikih pa rada priskoči na pomoč v župnišču pri pripravi hrane. Praznovanje zlate poroke sta z zlatoporočnimi svati zaključila ob skupnem druženju na Turistični kmetiji Kaučič v Trsteniku pri Benediktu.