Cerkev Svete trojice s frančiškanskim samostanom

Na griču, obdanem z zelenjem in drevesi, kraljuje cerkev Svete trojice, po kateri je naselje dobilo ime. S svojimi tremi zvoniki, ki ponosno silijo proti nebu, od daleč pozdravlja domačina in vabi utrujenega popotnika, da jo obišče. Leta 1631 je bila tukaj postavljena lesena kapela, a glas o treh lučkah, ki so se prikazovale ljudem, se je vse bolj širil. Ker se je na tem mestu zbiralo vedno več ljudi, so se odločili zgraditi cerkev; ta je nastajala v obdobju 1636– 1643 in je bila skoraj trikrat manjša od sedanje (segala je le do današnje prižnice). Do danes so se ohranili samo zvonik (ob glavnem oltarju), del ladje in zvon iz leta 1666, ki je na ogled v prezbiteriju. Leta 1663 so cerkev prevzeli redovniki avguštinci. Ti so jo s pomočjo negovskega graščaka Traunmansdorfa povečali in leta 1667 ponovno posvetili, na njeni južni strani pa zgradili samostan. Toda cerkev je za romarje, ki so trumoma prihajali v kraj, kmalu postala pretesna. Z denarno podporo grofa Draškoviča so leta 1735 začeli graditi novo in jo posvetili leta 1772. Zvonika, obrnjena proti trgu, sta nastala v letih 1779–1780; v tem času so cerkev povezali s samostanom.
Ko je cesar Jožef II. prepovedal romanje, so se cerkveni dohodki precej zmanjšali, kar je redovnikom avguštincem onemogočalo življenje. Na njihovo željo je bil samostan leta 1787 zaprt, Sveta Trojica pa je postala ena od župnij lenarške dekanije. Zapustili so ga leta 1811 in ga prepustili v oskrbo škoijskim duhovnikom. Leta 1854 so župnijo prevzeli redovniki frančiškani in ti jo oskrbujejo še danes. Leta 1885 je svojo nekdanjo podobo dobil tudi zvonik pri velikem oltarju, ki mu je leta 1796 močan veter odnesel kupolo.
Cerkev je baročna mojstrovina, in čeprav kot stavba ni enotna, tega nikakor ne moremo trditi za njeno notranjost, ki je povezana v enkratno celoto. Čudovit baročni oltar z mogočnimi stebri, kipi in angelskimi igurami ter z znamenito sliko nad seboj, ki predstavlja skrivnost Svete trojice, je iz obdobja 1752–1756 in sodi med tri največje na Slovenskem. Šest stranskih oltarjev ni nič manj izjemnih. Posebnost je še znamenita loretska kapela s kipom črne Marije z božjim Detetom, ki je bila leta 1693, v zahvalo za prenehanje turških vpadov na tukajšnje ozemlje, prizidana k prvotni cerkvi. Svetišče so v letih 1883–1884 poslikali Jakob Brollo ter Osvald in Egidij Bieri.
V samostanu se nahajata bogata knjižnica in muzej, v samostanski kleti pa je protokolarno-razstavni center.