V 18. stoletju se je država, hkrati z nastajanjem šol in župnij, organizirala za svoje funkcije. Skoraj za vsako vas je bilo uvedeno števno območje za vojaške potrebe in naborne okraje. Proti koncu 18. stoletja so nastale davčne občine, v začetku 19. stoletja pa katastrske občine.
Cesarska oblast na Dunaju je sprejela zakon o občinah, cesarsko namestništvo v Grazu pa je leta 1850 sedanje vasi razglasilo za občine. Območje Upravne enote Lenart je bilo razdeljeno na 18 krajnih občin, ki so obstajale vse do razpada Avstroogrske, leta 1918. Kraljevina Jugoslavija je staro upravno ureditev ohranila nekaj let. Leta 1933 in 1934 so izvedli novo upravnopolitično ureditev in oblikovali večje občine s stalnim uradništvom, tako da je nastala občina Sv. Trojica v Slovenskih goricah iz katastrskih občin Sv. Trojica, Stari Porčič, Zgornji Porčič (del), Zgornje Verjane, Osek, Spodnje Verjane. Zgornja Senarska in Spodnja Senarska.
Leta 1952 se je Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah preimenovala v Občino Gradišče v Slovenskih goricah.
Občina Lenart je nastala leta 1955, ko so Občine Benedikt, Cerkvenjak, Jurovski Dol, Gradišče v Slovenskih goricah, Lenart v Slovenskih goricah, Voličina in Zgornja Ščavnica združili v »veliko« Občino Lenart, ki je merila 204 kvadratne km. Krajevne skupnosti so bile ustanovljene leta 1963. V takem obsegu je občina Lenart obstajala do leta 1998, ko so nastale nove Občine Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana. Občina Lenart je tedaj merila 120,2 kvadratnih kilometrov. V letu 2006 sta se izločili krajevna skupnost Sv. Jurij in krajevna skupnost Sv. Trojica (iz KS Gradišče v KS Sv. Trojica se je ponovno preimenovala leta 1992), tako da sta nastali občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah in občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah.